Seznam Pesmi
Boženka Jelerčič
Pismo I.
Preljubi, danes, po času dolgem pišem pismo ti to,
vse solze sem že izjokala, tako mi je bilo hudo.
Ko sva v Trstu na pomolu stala in objel si me v slovo,
nisem solze potočila, saj srce kot kamen je bilo.
Vso dolgo pot sem v mislih s teboj in otroci prevozila,
in na besede tolažbe sopotnic iz vasi, nisem odgovorila.
Le v Aleksandriji, ko sem v cerkve mir se skrila,
mi na našega rožmarina vejico, v molitvi solza je kanila.
Tu so prijazno me sprejeli, takoj me v delo novo vpeli.
Ko dečka malega dojim, v mislih z vami še živim.
Domotožje me razjeda, tiha bol se vame useda.
Po tebi in otrocih hrepenim, le zakaj tako trpim?
-----------
Prejel tvoje prvo sem pismo, odkar v Egipt od doma si odšla,
kako nestrpno sem ga čakal, ne boš nikoli vedela.
Vedno upam, se sprašujem, če dom ohranjen bo sedaj,
kaj otrokom, tebi, meni, življenje zdaj prinaša naj?
Vse težke dni, ko gor na Manderji trte sem obdeloval
in pot je tekel mi po čelu, je črv v srcu mi glodal.
Pogled je uhajal čez Gradišče, preko Krasa se podal,
tja do Trsta pristanišče, kjer sem na ladjo te oddal.
Je pot nazaj bila samotna in prazna postelja zvečer,
le pritajen jok otrok nesrečnih, v noč prinašal je nemir.
Pogrešam zdaj bližino tvojo, ljubezni žar v tvojih očeh,
strast v delu izgorevam, žalost utapljam v nočeh.
-----------
Pisma napisana, neodposlana, v pajkovo mrežo usode so vtkana,
pozabljena tam na podstrešju leže, nikoli razumljena, o Egipčanki govore.
Ostal je dom, se zemlja pridobila, a sreča je na mnoga srca pozabila.
Ko sta po letih ločitve nasproti si stala, se kot tujca ljubiti nista več znala.
<nazaj